Center za zagovorništvo vabi na izobraževalno-ustvarjalno srečanje, namenjeno vprašanjem zagovorništva, skrbništva, duševnega zdravja, pravic uporabnic in uporabnikov ter sodelovanja med institucijami, strokovnimi službami, uporabniki in skupnostjo.

K aktivni udeležbi vabimo predstavnike institucij, strokovne delavce, uporabnike, zagovornike, nevladne organizacije, odločevalce in vse, ki jih zanimajo področja duševnega zdravja, človekovih pravic in dezinstitucionalizacije.

Namen srečanja je povezati različne akterje, ki se pri svojem delu ali osebni izkušnji srečujejo z vprašanji podpore, varstva, odločanja, pravic in vsakdanjega življenja ljudi v ranljivih položajih. Skupaj želimo odpreti prostor za pogovor, poslušanje, izmenjavo izkušenj in učenje sodelovanja.

Poseben poudarek bo namenjen vprašanjem:

• kako bolje prepoznati potrebe, želje in voljo posameznika;
• kako zagotoviti, da je človek v postopkih pomoči in odločanja slišan;
• kako izboljšati sodelovanje med uporabniki, svojci, zagovorniki, institucijami in strokovnimi službami;
• katere ovire v praksi otežujejo podporo po meri človeka;
• kaj lahko skupaj naredimo, da bodo rešitve ne le ustrezne na papirju, temveč izvedljive v vsakdanjem življenju.

Muzej norosti je nastal leta 2013 s ciljem ohraniti in oživiti grad Cmurek, pri tem pa raziskovati in predstavljati obdobje, ko je v njem deloval Zavod za duševno in živčno bolne Hrastovec - Trate (1949-2004). Ob tem so v muzeju na ogled tudi razstave o reki Muri in 880 let dolgi zgodovini gradu in njegove okolice.

Specialno vodstvo po osrednji razstavi Neskončne Trate norosti, ki prikazuje življenje in delo v zavodu na Tratah, (1949 do 2004).

V Muzeju norosti od marca 2026 deluje Center za zagovorništvo. Center nastaja kot prostor podpore, poslušanja, povezovanja in krepitve glasu ljudi, ki se v postopkih pomoči, varstva, institucionalne obravnave ali vsakdanjega življenja pogosto znajdejo v ranljivem položaju.

Zagovorništvo razumemo kot prakso, ki človeku pomaga, da je slišan, da lahko izrazi svojo voljo, potrebe in izkušnje ter da ni reduciran zgolj na diagnozo, odločbo, status ali institucionalni položaj.

Ob otvoritvi Centra za zagovorništvo bo poudarek na vprašanju, kako lahko institucije, strokovne službe, skupnosti in posamezniki postanejo bolj odprti za glasove ljudi z lastno izkušnjo.

Sledi:

• Participativno poslušanje izbranega dela radijske igre, ki nastaja kot del kulturnega projekta Muzeja norosti in doktorske umetniške raziskave Jasminе Godec na AGRFT.
• Predstavitev izbranih spisov in razprav italijanskega psihiatra Franca Basaglie z naslovom Od blizu ni nihče normalen (Založba *cf, 2026). Knjigo bo predstavil prof. dr. Vito Flaker.

Prvi festivalski večer bo v znamenju smeha, domišljije in nepredvidljivih preobratov. Na odru bo Banda Ferdamana skupaj z improvizatorji iz Ljubljane, ki se niso mogli upreti našemu vabilu, ustvarili predstavo, ki je ne boste videli nikoli več – nastala bo namreč sproti, iz vaših predlogov!

Brez scenarija. Brez ponovitev. Samo hitri odzivi, neomejena ustvarjalnost in obilica zabave, pri kateri boste tudi gledalci soustvarjalci dogajanja.

Kdo je KUD Banda Ferdamana?

Smo Banda Ferdamana, največje improvizacijsko gledališče v Mariboru, na Štajerskem, včasih nas zanese in rečemo tudi v Sloveniji. Že od leta 1998 se ukvarjamo z gledališko improvizacijo. Organiziramo različne dogodke in delavnice, ki jih odlikujejo smeh, izvirnost in neponovljivost. Ker se zavedamo, da je smeh pol zdravja, delimo svoje znanje tudi z mlajšimi generacijami.

Ustvarjalno, igrivo, radovedno jutro z dramaturginjo Stašo Prah in socialnim delavcem Anžetom Trčkom, za vse – male in velike.

Ustvarjalno delavnico na temo »ponavljanja in zgoščevanja« bosta vodila Margareta Vidmar in Esox Lucius Ido, umetnika, ki se bosta predstavila tudi na razstavi Ritem in ponovitev. Udeleženci bodo lahko spremljali tudi nastajanje razstave, proces izbora umetniških del in postavljanje del.

Projekt podpira Ministrstvo za kulturo.

Radijska igra na temo dekonstrukcija norosti skozi zvok nastaja kot del kulturnega projekta Muzeja norosti in doktorske umetniške raziskave Jasminе Godec na Akademiji za glasbo, radio, film in televizijo, Univerze v Ljubljani. V ustvarjalnem procesu sodelujejo igralci Marko Mandić, Minca Lorenci, Liza Marijina in Žan Koprivnik, uporabniki programa Projekt Človek ter drugi ustvarjalci.

Projekt povezuje umetniški proces, prostor Muzeja norosti, osebne izkušnje, arhivske sledi, glasove udeležencev in vprašanja duševnega zdravja, institucij, norosti, slišanosti in dostojanstva.

Radijska igra je zasnovana kot prostor srečanja, poslušanja in odziva. Posamezni zvočni deli bodo obiskovalce povabili k razmisleku o tem, kaj pomeni slišati človeka, kako poslušamo glasove, ki niso vedno vključeni v javni prostor, in kako lahko umetnost odpira možnosti za drugačno razumevanje izkušenj norosti, stiske in izključenosti.

Projekt podpira Ministrstvo za kulturo.

Živa knjižnica Maribor je knjižnica kot vsaka druga – ima knjige, knjižničarja/ko, bralce/ke in čitalnico. Posebnost Žive knjižnice Maribor je ta, da so knjige ljudje (tako imenovane žive knjige), ki skozi dialog z bralci/kami delijo svoje življenjske zgodbe ter tako aktivno pripomorejo k zmanjševanju stereotipov in predsodkov. Osnovni namen metode Žive knjižnice je namreč ozaveščanje o človekovih pravicah in človeškem dostojanstvu preko preizpraševanja predsodkov, ki vodijo k diskriminaciji določenih posameznikov/c ter družbenih skupin.

Prinesi svoj instrument, glas ali dobro voljo in se nam pridruži na odprtem jam sessionu! Ustvarjajmo skupaj, improvizirajmo in ogrejmo oder pred večernim koncertom. Vsi ste dobrodošli – izkušeni glasbeniki in radovedni začetniki!

V Muzeju norosti smo že leta 2015 s simpozijem in razstavo odpirali razmislek o pojmu norosti v umetnosti ter o njenih različnih pozitivnih in negativnih razsežnostih v javnem in intimnem prostoru. Ob razstavi Ritem in ponovitev pripravljamo drugo okroglo mizo, na kateri želimo nasloviti vprašanja, kje in kako nuditi podporo umetnicam in umetnikom, ki ustvarjajo zunaj institucionalnih okvirov javnih muzejev in galerij ter s svojo umetniško prakso naslavljajo stigme, povezane z duševnim zdravjem.

Muzej norosti je na letošnji podelitvi evropskih muzejskih nagrad, ki jih podeljuje Evropski muzejski forum, prejel nagrado Kennetha Hudsona za institucionalni pogum in strokovno integriteto. Kaj ta prestižna nagrada pomeni za delovanje muzeja ter za povezovanje kulturne dediščine s sodobno, živo umetnostjo? Kako se s podobnimi vprašanji soočajo v projektu Kino Basaglia, ki ohranja dediščino in sporočilo Franca Basaglie, italijanskega reformatorja psihiatrije? V pogovoru se bomo dotaknili tudi osebnega, ustvarjalnega in terapevtskega vidika umetniške prakse sodelujoče umetnice ter razmišljali o tem, kje potekajo meje med norostjo in ustvarjalnostjo.

Pogovor bo moderiral Dušan Dovč.

Sodelujoči:

Sonja Bezjak je doktorica sociologije in direktorica Muzeja norosti.

Margareta Vidmar je končala slikarsko šolo Agora, študij na Izobraževalno-rehabilitacijski fakulteti (ERF, Zagreb), specialistični študij psihotravmatologije na Medicinski fakulteti ter se usposobila za izvajalko ekspresivnih terapij. Kot likovna terapevtka deluje v Centru za storitve v skupnosti Mali dom in je avtorica odmevnih inkluzivnih umetniških projektov z marginaliziranimi skupinami.

Mila Lazić je filmska kustosinja, kritičarka in kulturna delavka ter ustanoviteljica projekta Kino Basaglia, ki je nastal z namenom širjenja in promoviranja Basaglieve reforme prek filmskega jezika in umetnosti tudi zunaj meja Italije.

Zaključek razstave
Datum: nedelja, 13. 9. 2026, 11.00–13.00
Lokacija: Trakt Utrinki z obrobja
Zaključno vodstvo po razstavi s kustosi.

Projekt podpira Ministrstvo za kulturo.

Na grajskem dvorišču bomo predstavili rokodelske in umetniške stvaritve, pa tudi dobre ideje, zanimive rešitve in pametne pobude. Pridi, izmenjaj, kupi, povej.

Otvoritev in vodstvo po muzejskem traktu, ki smo ga poimenovali Utrinki z obrobja. Obiskovalci si bodo ogledali niz razstav: Trate so bogate, Galerija Muzeja norosti, Dvojezična fotografinja Terezija Mostler, Soba Mally, Renesančna arhitektura na Slovenskem in Gotska arhitektura na Slovenskem.

Nastop bobnark Nora Muramba in plesna delavnica.